BIO

This post is also available in: English

Kraj zločina: Idrija…..
Idrija je mesto v Sloveniji, ki je bilo v osemdesetih prejšnjega stoletja znano po rudniku živega srebra, čipkah, žlikrofih, psihiatrični bolnici in punk bendu Kuzle. Danes je znana predvsem po dveh velikih firmah, apatičnosti prebivalstva, mrtvilu, skratka pravo mesto duhov. No, nekoč ni bilo tako…

Kdo so ti kurci?
Na ostankih raznih rock in punk bendov, smo se leta 1980 zbrali druščina mladih, s hormoni nabitih fantov, ki smo v tistem času brali Đuboks, kupovali vinilne plošče v Stari gorici, poslušali, čutili in živeli punk. Bend, ki je kasneje dobil ime Kuzle smo sestavljali: Iztok Turk – kitara, Bojan Lapanja – vokal, Dušan Moravec – bas, Boris Čibej – kitara. Vadili smo v družbi podgan in podobne golazni v kleti idrijske Rudniške Dvorane.
Začetne postave so se menjavale in se ustalile s prihodom kitarista in avtorja komadov Dareta Kauriča, ki ga je preostala trojica ukradla rock bandu Amen. Kaurič je tudi dal idejo za ime banda, za kar so mu preostali člani banda častili pohan sir s tatarsko omako.
Poleg Dareta smo bili v bendu tako še: Bojan Lapanja in Vito Vest skupaj glavni vokal; Iztok Turk, ki je igral bobne; Dušan Moravec pa je igral bas kitaro. Vito nas je zapustil po prvem koncertu.
Z nami je stalno sodeloval tudi Boris Balant, ki je napisal nekatere tekste (je tudi avtor teksta Moja mama – ki so ga najprej priredili Videosex, njihovo verzijo pa še Big Foot Mame, malokdo pa ve, da smo originalno verzijo naredili in izvajali Kuzle).
V naslednjih dveh letih je nastalo skoraj šestdeset komadov, nabralo se je nekaj čez trideset nastopov, nekaj snemanj za radio in televizijo, izdaja kompilacijske plošče Lepo je… Prišlo je do zamenjave bobnarjev, pride Bojan Pajer, še kasneje Iztok Lampe in potem se vsa stvar že konča. Najprej gre v vojsko Dare, leto kasneje pa še Bojan. Svetlobno dolga leta služenja vojaškega roka spremenijo vse in Kuzle postanejo zgodovina. Poti se razidejo.

Prvi koncert smo imeli kot predskupina skupine Buldožer (kritika o nastopu je bila objavljena v reviji Stop – Kuzle omenjene v eni vrstici in pol. Ocena nastopa….smo pozabili). Nato so sledili nastopi v idrijskem Klubu mladih, kjer smo nabirali svoje zveste fane, ki so nam kasneje sledili na nastopih po vsej Sloveniji. Par mesecev po prvih vajah smo že snemali (na prenosni stereo kasetar) svoj koncert v Idrijski gimnaziji, kasneje, po poslušanju, poimenovanem »Promašeni slučaj« (po psevdonima samomorilca iz stripa Alan Ford). Nekako v tistem času smo poslali demo posnetke »ata« Vidmarju (Igorju), ki nam je takoj uredi koncert v FV (preboj v prestolnico) in snemanje v »studiu« Radia Študent. Posneli smo komade: Če se rodiš cigan, Prazna generacija, Ne v mislt in Ti si zvezda. Za Kuzle po zaslugi RŠ sliši vsa študentska mladež in padajo prva vabila na koncerte. Najlepše spomine imamo na nastope v Idriji, Metliki (pri soborcih Indust Bag), Goriških Brdih, Novem mestu… V Novem mestu je Dule Dule zamenjal svoj Rickenbacker bass (sicer le kopijo) za liter vina, katero smo po mučnih pregovarjanjih preostali manj alkoholizirani člani, le uspeli zamenjati nazaj.
Menda so imeli zelo dober nastop tudi na dnevu FF v Ljubljani, ki pa se ga zaradi prevelike uporabe maliganov, niti ne spominjamo preveč. Malo manj lepe spomine imamo na nastop v neki diskoteki v okolici Kopra, kjer so očitno prvič slišali za punk in so vztrajno zahtevali »Smoke On The Water«, ki smo jo pač odžagali na svoj način (glavni riff smo drkali kakih 15 minut, dokler še zadnjemu metalcu ni prišlo).
Kmalu zatem se pojavi ideja za ploščo »Lepo je…« za katero smo Kuzle prispevali 3 komade, od tega ponarodelega »Vahida«, prvi slovenski trash punk komad »Smej se« in preroško »Ostan idiot«
Prijavili smo se na razpis za Novi Rock 81, nakar so nas povabili na sestanek na uredništvo RTV Ljubljana, ki je prenašala koncert v živo preko radia. Maestro Mojmir Sepe nam je v imenu Radia Slovenija in samocenzure prepovedal izvajati skladbo »Še pomnite tovariši?«. Na sestanku se nam ni dalo nategovati z vsemi žavbami namazanimi radijci in smo (povsem nepunkovsko) pristali na ultimat.
Zgodi se Novi rock… Čas od tonske vaje do nastopa nam je mineval absolutno prepočasi in smo si ga zato krajšali s pitjem nenormalnih količin piva, kar je pripeljalo do tega, da smo Itkota še par minut pred začetkom nastopa spravljali k sebi, saj je bil dobesedno v nezavesti. Če bi napisali, da je bil koncert kljub vsemu izpeljan profesionalno bi lagali. Koncert je bil kriza, no, nekaj svetlih trenutkov pa je vseeno imel….